Slovenski pragozdovi in njihova ohranjenost so del več kot stoletne tradicije sonaravnega, večnamenskega in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji

0

V juliju 2017 sta bila med Unescovo naravno dediščino uvrščena tudi dva bukova pragozdova iz Slovenije, pragozd Krokar in pragozd Snežnik-Ždrocle. Pragozd Krokar predstavlja nedotaknjene prvobitne gozdove v osrčju dobro ohranjenih gozdov Kočevske. Pragozd Snežnik-Ždrocle predstavlja starodavne bukove gozdove, s predeli prvinskih gozdov. Oba pragozdova se nahajata na območju Natura 2000. Vpis na Seznam svetovne dediščine je za Sloveniji pomembno priznanje, obenem pa tudi zaveza za prihodnje varstvo gozdnih rezervatov – tradicije, ki se je v Sloveniji začela že v 19. stoletju, prvi zapis seže v leto 1892.


Trenutni seznam je zajemal bukove gozdove v Nemčiji, Slovaški in Ukrajini (pod nazivom Prvinski bukovi gozdovi Karpatov in starodavni gozdovi Nemčije), ki so bili na razglašeni leta 2007 in 2011. V okviru zasedanja transnacionalne razširitvene nominacije je bilo na zasedanju v Krakovu na Unescov svetovne naravne dediščine uvrščenih 63 novih območij pragozdnih in prvinskih bukovih gozdov desetih držav. V Sloveniji sta kot območji posebne univerzalne vrednosti priznani pragozd Krokar in Snežnik-Ždrocle. Sedanji vpis na seznam dodaja še bukove gozdove z območij v Albaniji, Avstriji, Belgiji, Bolgariji, Hrvaški, Italiji, Romuniji, Sloveniji, Slovaški, Španiji in Ukrajini.


Prvi zapis o varstvu gozdov seže v leto 1892, ko je dr. Leopold Hufnagel v gozdnogospodarskem načrtu za Kočevsko zapisal, da se na določenih predelih  območja ne gospodari oziroma, da se »prepusti naravi«.

O zaščiti gozda pred surovimi gospodarskimi posegi takrat splošno razširjenimi goloseki oziroma o sonaravnem in trajnostnem gospodarjenju z gozdovi, je nato v začetku 20. stoletja pisal in ga v svojih gozdovih izvajal Franjo Pahernik, inženir gozdarstva. Svoje znanje in izkušnje je kot poslanec večkrat predstavil tudi v skupščini Združenega kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Po II. svetovni vojni je idejo o zaščiti in raziskavah posebnih, zaščitenih območij na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani razvijal prof. dr. Dušan Mlinšek, ki je oblikoval in uspešno vzpostavil mrežo 173 gozdnih rezervatov na območju celotne Slovenije, skupaj 9.040 ha. Gozdni rezervati so naravni gozdovi prepuščeni naravnemu razvoju iz katerih bodo nastali pragozdovi prihodnosti. Tako imenovani pragozdovi oziroma pragozdni ostanki pa so naravna oblika gozdne vegetacije, ki se razvija sama brez posrednega ali neposrednega vpliva človeka.

V omenjenih gozdnih rezervatih so nato v okviru Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani vzpostavili številne trajne raziskovalne ploskve, na katerih so ob predpostavki, da je pragozd stabilen ekosistem, izvajali predvsem tradicionalne raziskave strukture gozdnih sestojev in vegetacije. Raziskave so kasneje pokazale, da se je razvoj v gozdnih ekosistemih zelo dinamičen in nepredvidljiv. V tej smeri so se tudi spremenile raziskave, kjer danes proučujejo razvoj ekosistemov in ekosistemskih funkcije gozda ter vplive podnebnih sprememb nanje.

Odmevne raziskave so vplivale na razvoj gozdarstva kot ga v Sloveniji in tudi svetu poznamo danes. Tovrstne raziskave nam dajejo vpogled v delovanje in razvoj gozdnih sestojev iz katerega črpamo znanje in ga vpeljujemo v gospodarjenje z gozdovi. Človekovo poseganje je tako zelo blizu naravnim zakonitostim in zato gospodarjenje z gozdom sonaravno. Ravno zato je ohranjanje pragozdov in gozdnih rezervatov in snovanje novih gozdnih rezervatov pomembno.

Skladno z ugotovitvami raziskav so na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani svoje študente in diplomante vseskozi izobraževali o pomenu trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja ter spoštovanja ekosistemskih in ekoloških funkcij gozda.

Danes Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire intenzivno, za promocijo sonaravnega, trajnostnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdom, sodeluje s Pahernikovo ustanovo, ki gospodari z živim spomenikom, laboratorijem, gozdom, v katerem že več kot 100 let poteka trajnostno, sonaravno in večnamensko gospodarjenje. Pahernikova ustanova hkrati močno podpira razvoj stroke, gozdarstva, saj štipendira nadarjene študente oddelka ter finančno podpira raziskave oddelka in širjenje novega znanja o takšnem načinu gospodarjenja z gozdom v družbo.

Naslednji korak, ki ga za promocijo trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdom pripravljajo partnerji s področja gozdarstva v Sloveniji, je projekt vzpostavitve Centra za razvoj sonaravnega, trajnostnega in mnogonamenskega gospodarjenja z gozdovi, ki ga v Radljah ob Dravi skupaj z Oddelkom za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire in ProSilvo Slovenije pripravlja Pahernikova ustanova. Projekt podpora tudi lokalna skupnost, Občina Radlje ob Dravi, Območna in Krajevna enota Zavoda za gozdove Slovenije ter druge zainteresirane institucije in posamezniki. Center bo stičišče gozdarske stroke, ki bo promovirala idejo in izkušnje trajnostnega, sonaravnega in večnamenskega gospodarjenja z gozdom domači in tuji splošni ter strokovni javnosti.

Več informacij pri Tini Drolc, G: 031 831 500, E: tina@publica.si